Na Kozini se je pred prazniki odvijala predstavitev društva KVRP Postojna.
Poleg predstavitve reševalnih psov in njihovega znanja se je klub odločil, da tudi za najmanše organizira delavnico.
V ogrevanem šotoru so otroci poslušali pravljico, risali, barvali pobarvanke in se z vodjo delavnice pogovarjali o živalih.
Imeli smo tudi dva psa, ki sta vedno pripravljena prijazno pozdraviti vse, ki se jima približajo.
Otroci so bili zelo radovedni in tako so se po končani delavnici vrnili k svojim najbližjim z lepim vtisom.
Pravljica…
STARI BINGO – NOVI AJAS
V malem mestu je na koncu ulice stala modra hiška. V njej je živela povsem normalna družina. Oče, mama, Jakob in Patricija. Na vrtu za hišo je stala lepa modra pasja uta in v njej je prebival kuža Bingo. Bingo je bil črni kužek z veliko belo liso na vratu. Jakob in Patricija sta imela Binga zelo rada, a sta zaradi šolskih obveznosti velikokrat pozabila nanj. Bingo je bil osamljen in žalosten, saj ni bilo nikogar ki bi se z njim igral.
Tudi oče in mama sta imela veliko dela v službi. Mnogokrat sta bila tako utrujena, da sta Binga pozabila peljati na sprehod. Tako je ves žalosten sedel pri pasji uti in čakal, da se prikažeta Jakob in Patricija.
Dnevi so minevali, Bingo pa se je vedno bolj dolgočasil. Kadar se je spomnil na dni, ko je bil še čisto majhen kužek, je prav po tiho zajokal. Kot mladiček je preživljal svoje dni s Patricijo, Jakobom, mamo in očetom. To so bili srečni dnevi, saj so se veliko igrali. Najlepše pa mu je bilo takrat, ko je lahko zaspal v Jakobovem ali Patricijinem naročju. Tega sedaj, ko je postal velik kuža, ni bilo več.
Tako se je Bingo odločil, da pobegne od doma. Ko so vsi zaspali, se je Bingo utrgal z verige in stekel v neznano. Ulice so bile tihe, nikjer ni bilo nikogar, le sem ter tja se je slišal glas sove. Bingo je taval vso noč, proti jutru pa je utrujen legel na klop in zaspal.
Komaj je zatisnil oči, že je na vratu začutil čuden stisk. Ves prestrašen se je zbudil in zagledal neznanega človeka. Držal ga je na čudnem povodcu in vlekel ga je v zelo nenavadno vozilo, v vozilo, ki ga je Bingo prvič videl. To je bil gospod, ki je delal v pasjem zavetišču in ki je hotel Bingu pomagati, le da on tega ni vedel. Na vso moč se je upiral, a zastonj. Gospod ga je zaprl v poseben prostor – boks in odpeljal. Ves preplašen je Bingo gledal naokrog, ko se je boks odprl.
Prispela sta v zavetišče. Tam je bilo veliko drugih kužkov, muck in domačih ljubljenčkov. Lepo so skrbeli zanj, on pa je iz dneva v dan bolj pogrešal Jakoba in Patricijo. Sedaj mu je bilo hudo, ker je zbežal od doma. Sedel je v svojem novem pesjaku in čakal na domače, a jih ni bilo.
Nekega dne pa se je pred njegovim pesjakom ustavil gospod sivih las in modrih oči. Gledal je Binga in ga čisto tiho opazoval.
Kar na enkrat se je oglasil “TALE BO PRAVI, TA KUŽA GRE Z MENOJ DOMOV.”
In res, Bingo je še tistega dne zapustil zavetišče.
Odšel je v novi dom, k novemu gospodarju. Gospodu, ki ga je vzel s seboj je bilo ime Peter. V tej hiši je Bingo dobil novo ime. Sedaj ga je gospod Peter poimenoval Ajas. Voziti ga je začel v pasjo šolo in veliko časa sta preživela skupaj. Ajasu je to odgovarjalo in kaj kmalu sta z gospodom Petrom postala prava prijatelja. Po končani mali šoli za pse, je gospod Peter Ajasa vpisal med reševalne pse. Bila sta še bolj pridna kot prej. Po letu in pol trdega in vztrajnega dela je Ajas opravil svoj prvi izpit in tako postal pes reševalec.
Nekega dne, ko je gospod Peter ležal na kavču, je zazvonil telefon. Klicali so s policijske postaje. Gospodu Petru so povedali, da se je izgubil deček, ki se je z zmajem igral na vrtu. Ko je zapihal veter je zmaja odneslo visoko v zrak, nato pa v gozd. Fantek pa je želel zmaja ujeti in tako je stekel za njim. Poti iz gozda ni poznal in tako je ostal nekje v njem. Star je bil sedem let, oblečen je bil v moder pulover in sive hlače.
Gospod Peter je odložil telefon, oblekel jakno in z Ajasom sta takoj odšla na policijsko postajo. Tam so se dogovorili kako bo potekala iskalna akcija. Vedeli so, da je deček nekje v gozdu sam in da ga morajo poiskati še predno pade na zemljo noč. Ajas je poleg sebe zagledal še veliko drugih reševalnih psov, ki bodo pomagali poiskati dečka.
Vsak vodnik reševalnega psa je dobil svojo postajo, po kateri so se lahko pogovarjali, med tem ko so dečka iskali. Ajas je bil iskanja še posebej vesel. Ves čas si je govoril “JAZ GA BOM NAŠEL, JAZ GA BOM NAŠEL”. Dolgo so iskali, naposled pa je Ajas nekaj zavohal. Stekel je do velikega drevesa in prav previdno pogledal na najnižjo vejo. In glej, tam je bil deček. Ajas ga je povohal in začel lajati. Lajal je in lajal. Gospodu Petru je hotel povedati, da dečka pozna, da je to Jakob. Tisti Jakob ,ob katerem je Ajas nekoč preživel svoje otroštvo in ga pozna pod imenom Bingo.
Ko so Jakoba pripeljali nazaj k družini in ko so na povodcu gospoda Petra zagledali Ajasa, so vsi v en glas vzkliknili:“PA SAJ TO JE BINGO”.
Gospod Peter je povedal zgodbo o Ajasu in o tem kako ga je v zavetišču vzel za svojega. Družina je bila žalostna, a hkrati vesela da je Bingo- Ajas po novem dobil dobrega gospodarja, da živi lepo pasje življenje in da pomaga ljudem.
Še danes so v stiku z gospodom Petrom in radi pridejo pogledat Ajasa.
Ajas pa je srečen in vesel, da ima svojega gospoda Petra in da lahko pomaga ljudem v stiski.
KONEC
Avtor: Slađana Cindrič
Total views : 13829