Zadnji avgustovski vikend, med 28. in 30. avgustom, je bil na Slivnici ponovno namenjen intenzivnemu usposabljanju članov Kluba vodnikov reševalnih psov Postojna. Tradicionalno se vsako leto ob koncu avgusta z vodniki in psi za celoten vikend umaknemo v naravo, kjer združimo druženje, delo in predvsem zahtevne treninge, s katerimi se pripravljamo na morebitne iskalne akcije in intervencije.
Delo reševalnega psa zahteva veliko več kot le ubogljivega kužka. Ključnega pomena je usklajenost med psom in vodnikom, dobra orientacija, poznavanje terena, pravilna uporaba opreme in sposobnost mirnega odločanja tudi v zahtevnih razmerah. Na Slivnici smo tako skozi ves vikend izvajali različne oblike iskanja pogrešanih oseb – od iskanja v sektorju in pregledovanja območja ob poteh, do zahtevnejših nočnih iskanj, pri katerih sta zbranost in zaupanje med vodnikom in psom še posebej pomembna.
Poseben poudarek smo namenili tudi uporabi GPS-naprav, radijskih zvez in drugi opremi, ki je nepogrešljiva pri organizaciji večjih iskalnih akcij. Vodniki se morajo namreč poleg dela s psom znajti tudi pri načrtovanju in izvajanju iskanja, določanju lokacije ter komunikaciji z ostalimi sodelujočimi ekipami. Prav takšna praktična usposabljanja omogočajo, da se znanje utrjuje v realnim razmeram čim bolj podobnem okolju.
Letošnji vikend je dodatno popestrila skupna vaja z gasilci PGD Martinjak. V nočnem delu usposabljanja smo skupaj izvedli simulacijo iskanja pogrešane osebe v gozdu. Po uspešnem lociranju osebe sta sledila še oskrba in iznos poškodovanega iz zahtevnega gozdnega terena, pri čemer je bilo potrebno uskladiti delo vodnikov in gasilcev. Takšne skupne vaje so izjemno pomembne, saj se v primeru resnične intervencije različne službe pogosto srečajo prav v zahtevnih in nepredvidljivih okoliščinah.
Usposabljanje reševalnih psov je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko vztrajnosti, discipline in medsebojnega zaupanja. Pes mora biti sposoben samostojnega in vztrajnega iskanja, tudi v neznanem okolju, vodnik pa mora znati pravilno prepoznati njegovo vedenje ter ga usmerjati brez nepotrebnega vplivanja. Redni treningi zato niso namenjeni le učenju novih veščin, temveč predvsem ohranjanju pripravljenosti ekipe za trenutek, ko bo njihovo znanje potrebno uporabiti pri reševanju človeškega življenja.
Vikend na Slivnici je bil tako še en korak k večji pripravljenosti naše ekipe. Ob intenzivnem delu pa je ostalo dovolj časa tudi za druženje, izmenjavo izkušenj in krepitev ekipnega duha – vsega tistega, kar skupino povezuje in ji daje moč tudi takrat, ko je treba stopiti skupaj v najzahtevnejših trenutkih.
Total views : 26816